V jedru tega kompleksnega vprašanja tiči nezavedno prepričanje, da če nam uspe osvojiti ljubezen tistega, ki nas v resnici ne želi izbrati, s tem dokažemo lastno vrednost in pozdravimo preteklo bolečino, ki izhaja iz rane, da nismo bili izbrani kot otroci.
V zgodnjih letih našega odraščanja se večkrat znajdemo v situacijah, kjer doživimo to, da nismo izbrani, ker nas oseba ali ljudje v našem življenju, ne izberejo, ko izbirajo med nami, nekom oziroma nečim drugim.
Nekatere od teh izkušenj vključujejo zapuščanje s strani enega od staršev zaradi izbire drugega partnerja, občutek zanemarjenosti zaradi mlajšega bratca ali sestre ali pa občutek, da smo za naše starše manj pomembni kot njihova služba zaradi katere so do nas fizično ali čustveno odsotni. Tudi otrok, ki je postavljen v središče konfliktnega ločevanja staršev, kjer se pričakuje, da mora izbrati enega ali drugega, se nauči, da ljubezen pomeni izbira in v sebi naredi podzavestno enačbo, da je biti izbran, enako ljubezni. Takih situacij je več in gredo v razponu od najbolj banalnih do najpomembnejših. Dovolj je, da nam starši rečejo naj dajmo mir, ko potrebujemo pozornost, naj bodimo tiho, ker govorijo po telefonu, ali naj počakamo, ker morajo delati, da se v nas vklopijo določeni mehanizmi in napačna prepričanja. Take in podobne vrste izkušenj v našem otroštvu, nam lahko povzročijo manjše in večje travme in nas lahko vodijo v disfunkcionalno povezovanje izbire in trpljenja z ljubeznijo.
Kot otroci smo pogostokrat občutili, da je ljubezen naših staršev pogojevana z našo poslušnostjo, ubogljivostjo, pridnostjo in pravilnostjo. Hrepenenje po ljubezni, predvsem materini, ima korenine v našem biološkem nagonu za preživetje. Zato smo kot otroci instintkivno pripravljeni narediti čisto vse, kar je potrebno, da si pridobimo ljubezen in tako zagotovimo tisto varnost, ki nam jo ta prinaša.
Pogosto se v naši odrasli dobi ta vzorec prenese na naše medsebojne odnose kjer nam je naravno to, da si moramo ljubezen zaslužiti z izpolnjevanjem določenih pogojev. Začnemo ugajati, se prilagajati ali podrejati, ker je to za nas nekaj normalnega. Morda je to edina predstava, ki jo imamo o ljubezni. Zaradi občutka varnosti, vztrajamo v odnosih brez ljubezni ali kjer ni reciprocitete in smo zato nesrečni.
Ker želimo pozdraviti traumo zavrnitve, ki smo jo doživeli kot otroci, imamo podzavestno potrebo, da v sedanjosti, poustvarimo situacijo ”tveganja” podobno tisti, ki smo jo doživeli v preteklosti, z namenom, da bi spremenili njen izid in zase zapisali drugačno izkušnjo.
Tudi če se zavedamo, da sta naša samopodoba in sreča odvisni od potrditve, ki izvira iz tega, da smo izbrani, paradoksalno nezavedno gravitiramo v situacije kjer je za to manj možnosti.
Namesto, da bi izbirale zanesljive in prisotne partnerje, nas privlačijo bolj zapletene situacije kjer so ovire, tekmovalnost in tveganja večja.
Ta senca se jasno odraža, ko se zapletemo z poročeno ali vezano osebo upajoč, da bomo izbrani, ko želimo spremeniti nezanesljivega mačo moškega ali neodvisno karieristko v predanega partnerja oziroma želimo postati prioriteta nekomu, ki je osredotočen v druge ambicije in ne želi distrakcij.
Odločamo se za težje situacije kjer smo primorani narediti ali spremeniti čisto vse za to, da bi lahko bili izbrani, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati. Brezupno prosijačimo za trohico pozornosti z čustveno manipulacijo in lažmi ali agresivno ustrahujemo, pogojujemo in grozimo, da bi iztirili kanček ljubezni.
Pogosto se zgodi, da bolj nas partner zavrača, bolj si želimo, da nas izbere. Ne želimo si samo biti izbrani, ampak obsesiramo po tem, da nas izbere točno tista oseba, ki je za nas nedosegljiva ali težje dosegljiva.
Taka situacija je težka za vse vpletene in nas zelo obremenjuje, prinaša pa veliko nepotrebnega dodatnega trpljenja namesto pričakovanega olajšanja. Odnosi, ki jih tako gradimo temeljijo na ranah in ne na ljubezni in takšni odnosi nas še bolj ranijo, namesto, da bi nas pozdravili.
Naša senca (rana) se izrazi tudi, ko sami postanemo pogojeni v ljubezni do drugih in jih načrtno ampak nezavedno postavimo v neroden položaj prisilne izbire med nami ali nekom oziroma nečim drugim, ki jim tudi pomeni.
En primer tega je lahko, ko preračunano poudarjamo ali potenciramo našo bolezen ali bolečino, z namenom, da bi se nas partner usmilil, dal na stran ostale obveznosti in se nam posvetil. Drugi primer je ta, ko se zoperstavljamo s pogojevanjem nad prijateljstva, ki jih naš partner ima.
Nenehne preizkušnje in pasti, ki jih nastavljamo partnerju, v resnici prinesejo samo globoke obojestranske zamere, naš občutek nevrednosti in nezadostnosti se poveča in odnos postane rušilen za oba.
Naša senca se lahko pokaže tudi na način, da drugim prizadanemo isto bolečino, kot smo jo sami utrpeli v preteklosti, ker zmotno mislimo, da nam bo to prineslo uteho. To lahko naredimo na več načinov.
Da bi se lahko počutili dobro, moramo biti “izbrani” in zato pripeljemo drugo osebo do točke, da si nas želi. Ko se to zgodi, postanemi mi tisti, ki drugega ne izberemo. S tem nadaljujemo verigo bolečine in ustvarjamo nevarne karmične dolgove.
Lahko tudi postanemo namensko rušilni do odnosov, ki so okoli nas tako, da načrtno spodbujamo dinamike, ki privedejo do nadaljnje ločitve ali razdora, ker v njihovem obstoju vidimo potencialno grožnjo, da ne bi bili izbrani. Ko pričakujemo, da odnos, ki ga imamo z našim novim partnerjem, prevlada nad odnosom, ki ga ima z otrokom iz prejšnje zveze, ali ko hujskamo prijatelja proti osebi s katero ima razmerje.
Boleča resnica katere se ne zavedamo je zagotovo tudi ta, da medtem ko smo popolnoma neljubeči do druge osebe, ker jo silimo v izbiro, hkrati tudi verjamemo, da je njihova pripravljenost trpeti za nas, nujen znak njihove ljubezni saj smo zaradi našega vzora iz otroštva, povezali ljubezen s trpljenjem in požrtvovalnostjo.
Lahko, da je naša mama žrtvovala njeno srečo za nas, da je veliko delala, da bi nam zagotovila lepo življenje ali, da je ostala s partnerjem samo za to, da bi nas prikrajšala izkušnje ločitve. Lahko nam je bilo rečeno, da je treba za ljubezen potrpet, veliko stvari požret ali spregledat.
Ampak če nekoga postavljamo pred izbiro, je naša ljubezen prav tako pogojena, kot tista, ki nam je bila dana v otroštvu. Ko nekoga resnično ljubimo, mu zagotovo ne želimo povzročiti trpljenja, še manj pa si želimo, da se zaradi nas žrtvuje zato je pomembno, da spoznamo, ko delujemo iz nezdravega zgleda, ki smo ga dobili in, da s tem vzorcem dokončno prekinemo. V ljubezni ne bi smeli žrtvovati drugih ali sebe zgolj zaradi potrditve.
Raziskovanje, razumevanje in razreševanje teh vzorcev je ključno za izgradnjo zadovoljstva in izpolnjenosti v naših medosebnih odnosih.
Dejstvo je, da če želimo biti v naših odnosih zadovoljni in zadovoljeni moremo ustvarjati in izbirati naše odnose zavestno in ne naključno. Nujno je, da sta si partnerja kompatibilna v željah in potrebah. Tudi če nimata ista veselja, morata biti vsaj usklajena glede tega kakšen odnos si želita.
Pomembno je tudi, da delamo na svojih vzorcih in prepoznamo delovanja iz naših ran če želimo ustvariti odnose, ki imajo trdne temelje.
Če želite izstopiti iz cikla trpljenja in potrebujete pri tem jasnost, uvide, pomoč in podporo, sem vam na voljo za poglobjeno in zdravilno svetovanje. Pomembno pa je, da se zavestno odločite, da ne želite več ponoviti in predvsem podoživeti vašo preteklost in, da izberete zase drugačno realnost v prihodnjosti.
Ko doživljamo take situacije v ljubezni, to nakazuje na to, da smo tekom življenja, pridobili prepričanje, da nismo dovolj in, da moremo našo vrednost nenehno dokazovati zato, da si zaslužimo biti izbrani in ljubljeni.
Namesto ponavljanja istih dinamik, se nujno vključite v popolnoma drugačen scenarij kot tisti, ki ste ga do sedaj izbirali. Pri tem bodite pozorni na vse opozorilne znake, ki vam namigujejo na to, da nekdo ni na voljo. Vstopite le v razmerje, kjer je več kot očitno, da vas bo oseba postavila na prvo mesto, kjer je takoj razvidno, da bo našla čas za vas in, da ji bo ta čas skupaj z vami zares pomenil.
Naša podzavestna potreba, da smo izbrani, je kriva za veliko bolečine, ki jo doživljamo v odnosih danes. Zavedanje tega je ključno za to, da nehamo trpeti. Opazujmo naše delovanje in zavedajmo se naših dejanj ter se zavestno ustavimo, ko vidimo kaj počenjamo sebi in tudi drugim. To je naš edini izhod iz bolečine.
Včasih je težko spremeniti sebe in stvari v našem življenju brez dodatne pomoči, saj so naša omejujoča prepričanja zakorneninjena zelo globoko in so naši podzavestni programi in vzorci zelo močni. Pri tem vam lahko uspešno pomagam ne samo preko svetovanja temveč tudi z preverjenimi metodami za uspešno reprogramiranje uma katere izvajam v Kopru. Toplo vabljeni, da me kontaktirate za več informacij ali rezervirate svoj termin.
“Če nekdo ne izbere vas, vam ne pusti druge izbire, kot te, da izberete sebe” je rekla terapevtka Shannon L. Alder. Ali je sedaj čas, da izberete sebe in svojo srečo? Tukaj sem za vas, da vam pomagam dokončno izbrati sebe in tiste osebe, ki so za vas.
Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše storitve. S klikom na gum "OK" potrjujete, da ste prebrali splošne pogoje in da se z njimi tudi strinjate >>OkSplošni pogoji
Zakaj se vedno zaljubim v nekoga, ki me ne izbere?
V jedru tega kompleksnega vprašanja tiči nezavedno prepričanje, da če nam uspe osvojiti ljubezen tistega, ki nas v resnici ne želi izbrati, s tem dokažemo lastno vrednost in pozdravimo preteklo bolečino, ki izhaja iz rane, da nismo bili izbrani kot otroci.
V zgodnjih letih našega odraščanja se večkrat znajdemo v situacijah, kjer doživimo to, da nismo izbrani, ker nas oseba ali ljudje v našem življenju, ne izberejo, ko izbirajo med nami, nekom oziroma nečim drugim.
Nekatere od teh izkušenj vključujejo zapuščanje s strani enega od staršev zaradi izbire drugega partnerja, občutek zanemarjenosti zaradi mlajšega bratca ali sestre ali pa občutek, da smo za naše starše manj pomembni kot njihova služba zaradi katere so do nas fizično ali čustveno odsotni. Tudi otrok, ki je postavljen v središče konfliktnega ločevanja staršev, kjer se pričakuje, da mora izbrati enega ali drugega, se nauči, da ljubezen pomeni izbira in v sebi naredi podzavestno enačbo, da je biti izbran, enako ljubezni. Takih situacij je več in gredo v razponu od najbolj banalnih do najpomembnejših. Dovolj je, da nam starši rečejo naj dajmo mir, ko potrebujemo pozornost, naj bodimo tiho, ker govorijo po telefonu, ali naj počakamo, ker morajo delati, da se v nas vklopijo določeni mehanizmi in napačna prepričanja. Take in podobne vrste izkušenj v našem otroštvu, nam lahko povzročijo manjše in večje travme in nas lahko vodijo v disfunkcionalno povezovanje izbire in trpljenja z ljubeznijo.
Kot otroci smo pogostokrat občutili, da je ljubezen naših staršev pogojevana z našo poslušnostjo, ubogljivostjo, pridnostjo in pravilnostjo. Hrepenenje po ljubezni, predvsem materini, ima korenine v našem biološkem nagonu za preživetje. Zato smo kot otroci instintkivno pripravljeni narediti čisto vse, kar je potrebno, da si pridobimo ljubezen in tako zagotovimo tisto varnost, ki nam jo ta prinaša.
Pogosto se v naši odrasli dobi ta vzorec prenese na naše medsebojne odnose kjer nam je naravno to, da si moramo ljubezen zaslužiti z izpolnjevanjem določenih pogojev. Začnemo ugajati, se prilagajati ali podrejati, ker je to za nas nekaj normalnega. Morda je to edina predstava, ki jo imamo o ljubezni. Zaradi občutka varnosti, vztrajamo v odnosih brez ljubezni ali kjer ni reciprocitete in smo zato nesrečni.
Ker želimo pozdraviti traumo zavrnitve, ki smo jo doživeli kot otroci, imamo podzavestno potrebo, da v sedanjosti, poustvarimo situacijo ”tveganja” podobno tisti, ki smo jo doživeli v preteklosti, z namenom, da bi spremenili njen izid in zase zapisali drugačno izkušnjo.
Tudi če se zavedamo, da sta naša samopodoba in sreča odvisni od potrditve, ki izvira iz tega, da smo izbrani, paradoksalno nezavedno gravitiramo v situacije kjer je za to manj možnosti.
Namesto, da bi izbirale zanesljive in prisotne partnerje, nas privlačijo bolj zapletene situacije kjer so ovire, tekmovalnost in tveganja večja.
Ta senca se jasno odraža, ko se zapletemo z poročeno ali vezano osebo upajoč, da bomo izbrani, ko želimo spremeniti nezanesljivega mačo moškega ali neodvisno karieristko v predanega partnerja oziroma želimo postati prioriteta nekomu, ki je osredotočen v druge ambicije in ne želi distrakcij.
Odločamo se za težje situacije kjer smo primorani narediti ali spremeniti čisto vse za to, da bi lahko bili izbrani, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati. Brezupno prosijačimo za trohico pozornosti z čustveno manipulacijo in lažmi ali agresivno ustrahujemo, pogojujemo in grozimo, da bi iztirili kanček ljubezni.
Pogosto se zgodi, da bolj nas partner zavrača, bolj si želimo, da nas izbere. Ne želimo si samo biti izbrani, ampak obsesiramo po tem, da nas izbere točno tista oseba, ki je za nas nedosegljiva ali težje dosegljiva.
Taka situacija je težka za vse vpletene in nas zelo obremenjuje, prinaša pa veliko nepotrebnega dodatnega trpljenja namesto pričakovanega olajšanja. Odnosi, ki jih tako gradimo temeljijo na ranah in ne na ljubezni in takšni odnosi nas še bolj ranijo, namesto, da bi nas pozdravili.
Naša senca (rana) se izrazi tudi, ko sami postanemo pogojeni v ljubezni do drugih in jih načrtno ampak nezavedno postavimo v neroden položaj prisilne izbire med nami ali nekom oziroma nečim drugim, ki jim tudi pomeni.
En primer tega je lahko, ko preračunano poudarjamo ali potenciramo našo bolezen ali bolečino, z namenom, da bi se nas partner usmilil, dal na stran ostale obveznosti in se nam posvetil. Drugi primer je ta, ko se zoperstavljamo s pogojevanjem nad prijateljstva, ki jih naš partner ima.
Nenehne preizkušnje in pasti, ki jih nastavljamo partnerju, v resnici prinesejo samo globoke obojestranske zamere, naš občutek nevrednosti in nezadostnosti se poveča in odnos postane rušilen za oba.
Naša senca se lahko pokaže tudi na način, da drugim prizadanemo isto bolečino, kot smo jo sami utrpeli v preteklosti, ker zmotno mislimo, da nam bo to prineslo uteho. To lahko naredimo na več načinov.
Da bi se lahko počutili dobro, moramo biti “izbrani” in zato pripeljemo drugo osebo do točke, da si nas želi. Ko se to zgodi, postanemi mi tisti, ki drugega ne izberemo. S tem nadaljujemo verigo bolečine in ustvarjamo nevarne karmične dolgove.
Lahko tudi postanemo namensko rušilni do odnosov, ki so okoli nas tako, da načrtno spodbujamo dinamike, ki privedejo do nadaljnje ločitve ali razdora, ker v njihovem obstoju vidimo potencialno grožnjo, da ne bi bili izbrani. Ko pričakujemo, da odnos, ki ga imamo z našim novim partnerjem, prevlada nad odnosom, ki ga ima z otrokom iz prejšnje zveze, ali ko hujskamo prijatelja proti osebi s katero ima razmerje.
Boleča resnica katere se ne zavedamo je zagotovo tudi ta, da medtem ko smo popolnoma neljubeči do druge osebe, ker jo silimo v izbiro, hkrati tudi verjamemo, da je njihova pripravljenost trpeti za nas, nujen znak njihove ljubezni saj smo zaradi našega vzora iz otroštva, povezali ljubezen s trpljenjem in požrtvovalnostjo.
Lahko, da je naša mama žrtvovala njeno srečo za nas, da je veliko delala, da bi nam zagotovila lepo življenje ali, da je ostala s partnerjem samo za to, da bi nas prikrajšala izkušnje ločitve. Lahko nam je bilo rečeno, da je treba za ljubezen potrpet, veliko stvari požret ali spregledat.
Ampak če nekoga postavljamo pred izbiro, je naša ljubezen prav tako pogojena, kot tista, ki nam je bila dana v otroštvu. Ko nekoga resnično ljubimo, mu zagotovo ne želimo povzročiti trpljenja, še manj pa si želimo, da se zaradi nas žrtvuje zato je pomembno, da spoznamo, ko delujemo iz nezdravega zgleda, ki smo ga dobili in, da s tem vzorcem dokončno prekinemo. V ljubezni ne bi smeli žrtvovati drugih ali sebe zgolj zaradi potrditve.
Raziskovanje, razumevanje in razreševanje teh vzorcev je ključno za izgradnjo zadovoljstva in izpolnjenosti v naših medosebnih odnosih.
Dejstvo je, da če želimo biti v naših odnosih zadovoljni in zadovoljeni moremo ustvarjati in izbirati naše odnose zavestno in ne naključno. Nujno je, da sta si partnerja kompatibilna v željah in potrebah. Tudi če nimata ista veselja, morata biti vsaj usklajena glede tega kakšen odnos si želita.
Pomembno je tudi, da delamo na svojih vzorcih in prepoznamo delovanja iz naših ran če želimo ustvariti odnose, ki imajo trdne temelje.
Če želite izstopiti iz cikla trpljenja in potrebujete pri tem jasnost, uvide, pomoč in podporo, sem vam na voljo za poglobjeno in zdravilno svetovanje. Pomembno pa je, da se zavestno odločite, da ne želite več ponoviti in predvsem podoživeti vašo preteklost in, da izberete zase drugačno realnost v prihodnjosti.
Ko doživljamo take situacije v ljubezni, to nakazuje na to, da smo tekom življenja, pridobili prepričanje, da nismo dovolj in, da moremo našo vrednost nenehno dokazovati zato, da si zaslužimo biti izbrani in ljubljeni.
Namesto ponavljanja istih dinamik, se nujno vključite v popolnoma drugačen scenarij kot tisti, ki ste ga do sedaj izbirali. Pri tem bodite pozorni na vse opozorilne znake, ki vam namigujejo na to, da nekdo ni na voljo. Vstopite le v razmerje, kjer je več kot očitno, da vas bo oseba postavila na prvo mesto, kjer je takoj razvidno, da bo našla čas za vas in, da ji bo ta čas skupaj z vami zares pomenil.
Naša podzavestna potreba, da smo izbrani, je kriva za veliko bolečine, ki jo doživljamo v odnosih danes. Zavedanje tega je ključno za to, da nehamo trpeti. Opazujmo naše delovanje in zavedajmo se naših dejanj ter se zavestno ustavimo, ko vidimo kaj počenjamo sebi in tudi drugim. To je naš edini izhod iz bolečine.
Včasih je težko spremeniti sebe in stvari v našem življenju brez dodatne pomoči, saj so naša omejujoča prepričanja zakorneninjena zelo globoko in so naši podzavestni programi in vzorci zelo močni. Pri tem vam lahko uspešno pomagam ne samo preko svetovanja temveč tudi z preverjenimi metodami za uspešno reprogramiranje uma katere izvajam v Kopru. Toplo vabljeni, da me kontaktirate za več informacij ali rezervirate svoj termin.
“Če nekdo ne izbere vas, vam ne pusti druge izbire, kot te, da izberete sebe” je rekla terapevtka Shannon L. Alder.
Ali je sedaj čas, da izberete sebe in svojo srečo?
Tukaj sem za vas, da vam pomagam dokončno izbrati sebe in tiste osebe, ki so za vas.